JABLANOV RAK - NECTRIA GALLIGENA  BRESADOLA

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje jablano, hruško in druge vrste iz rodu Malus in Pyrus. Našli pa so jo tudi na številnih lesnatih rastlinah iz rodov Acer (javor), Betula (breza), Carpinus (gaber), Crataegus (glog), Cydonia (kutina), Fagus (bukev), Fraxinus (jesen), Juglans (oreh), Magnolia (magnolija), Populus (topol), Prunus (sliva), Quercus (hrast), Salix (vrba), Sorbus (jerebika).

Bolezenska znamenja

Na mladih poganjkih se na okuženem delu lub ulekne. Navadno je uleknjeni del ovalne oblike, lub pa je na meji med okuženim in zdravim delom zavihan navzgor. Gliva raste radialno in lahko sčasoma objame cel poganjek, zato se ves del nad rano posuši. Nekatere bolj odporne sorte oblikujejo ob robu rakastih ran kalus, s katerim hočejo zapreti rano. Če je drevo uspešno, nastane t.i. zaprti tip raka, ki se kaže v obliki zadebelitev oz. bul na vejah. Če pa je uspešnejša gliva, se razvije odprti tip raka z značilnimi razbrazdanimi odprtimi ranami.

Jeseni in spomladi opazimo na ranah temnordeča okrogla trosišča - peritecije. Nespolni stadij glive lahko okužuje tudi plodove in povzroča gnilobo jabolk. V plodove prodira preko peščišča, ran, lenticel ali peceljne jamice.

Razvojni krog

Na novih rakastih ranah se najprej oblikujejo belkasto rumene bradavice (sporodohiji) in na njih valjasti, rahlo usločeni, večcelični trosi (makrokonidiji).

Mikrokonidiji se pojavljajo bolj redko. Konidiji širijo okužbo v območju krošnje. Kasneje se na rakastih ranah oblikujejo temno rdeča spolna trosišča (periteciji), v njih pa askusi z dvoceličnimi askosporami, s katerimi se rak širi na večje razdalje.

Konidije prenašajo dežne kapljice, askospore pa veter. Gliva je izrazit parazit ran; v lub lahko prodira le skozi njih.

Kot vdorna mesta služijo ranice, ki nastanejo pri odpadanju listja ali pri obiranju plodov (samo nekaj dni). Ranice v lubju nastanejo tudi okoli brstov v obdobju brstenja. Pomembna vdorna mesta so tudi rezne rane in ranice, ki nastanejo v pazduhah glavnih in stranskih vej. Tudi poškodbe zaradi pozeb, insektov in drugih parazitov pospešujejo okužbe z rakom. Gliva lahko prodre v rastlino tudi prek cepljenega mesta.

Rak ima dve glavni obdobji za okužbo; spomladansko v času brstenja in jesensko v času odpadanja listja in obiranja plodov. Konidiji se v jesenskem obdobju okužb skoraj ne oblikujejo. Pogoj za bruhanje askospor je deževno vreme v oktobru in novembru.

Inkubacijski čas lahko traja od nekaj dni do več tednov ali celo mesecev, odvisno od toplote in vlage. Gliva prezimi kot micelij v okuženih poganjkih ali pa v obliki peritecijev.

Varstvo

Uspeh pri zatiranju te bolezni je možen samo z integriranim pristopom, ki vključuje agrotehnične in sanitarne ukrepe; odstranjevanje in uničevanje okuženih vej in uporabo priporočenih fungicidov v najbolj občutljivem obdobju za okužbo.

• Bujno rastoča drevesa so dovzetnejša za okužbo, zato se izogibajmo preobilnemu gnojenju z dušičnimi gnojili.

• Rez dreves opravimo v suhem vremenu in ko ne zmrzuje. Priporočeno je škropljenje s fungicidi po spomladanskem obrezovanju in zamazovanje reznih ploskev s fungicidnimi pastami.

• S fungicidi škropimo jeseni, ko odpade polovica listja in spomladi v času brstenja. Za zaščito ran v zadnjem obdobju uporabljajo tudi antagonistične mikroorganizme (Bacillus subtilis in Trichoderma viride).

Besedilo: Franci Celar